Friday, 22 October 2010

A day spent in Lipica...




Here's more styling work for Veronika Faustmann we did in beautiful Lipica...

Credits:
Styling: Davorka Pozgan
Clothes: DP, niOka, Vintage dresses by Rosvita Toplak
Makeup & Hair: Ana Lazovski
Models: Aleksander & Natasa from I.M.M.O.R.T.A.L. MODELS



Wednesday, 29 September 2010

A touch of Slovenia..







A collaboration with a lovely lady photographer Veronika Faustmann from Hamburg. Pictures are taken on the beautiful Bohinj lake and Pokljuka highlands.
Styling: Davorka Pozgan
Clothes: DP, niOka, Vintage dresses by Rosvita Toplak
Make up & hair: Tinka Pobalinka
Models: Aleksander Polanko & Prisha W. Justinek from I.M.M.O.R.T.A.L. Models
Location manager: Erik Vidmar

Saturday, 30 January 2010

Oh how I adore You, You dirty old self ironic Bastard with great facial hair!


My face is finished My body's gone And I can't help but think Standing up here in all this applause And gazing down at all the young and the beautiful With their questioning eyes That I must above all things love myself That I must above all things love myself That I must above all things love myself  I saw a girl in the crowd I went over, I shouted out I asked if I could take her out But she said that she didn't want to  I changed the sheets I combed the hairs across my head I sucked in my gut And still she said  That she just didn't want to  I read her Elliot, I read her Yates I tried my best to stay up late I fixed the hinges on her gate But still she just never wanted to  I bought her a dozen snow white doves I did her dishes in rubber gloves I called her Honeybee, I called her love But she just still didn't want to She just never wants to DAMN!  I sent her every type of flower I played her a guitar by the hour I patted her revolting little Chihuahua But still she just didn't want to  I wrote a song with a hundred lines I picked a bunch of dandy lions I walked her through the trembling pines But she just even then didn't want to She just never wants to  I thought I'd try another tact I drank a litre of Cogniac I threw her down upon her back But she just laughed and said she just didn't want to  I thought I'd have another go I called her Ma "Little Oh" I felt like Marcel Marceau must feel But she said she just never wanted to She just didn't want to  I've got the No Pussy Blues I've got the No Pussy Blues I've got the No Pussy Blues! DAMN!  No Pussy Blues I've got the No Pussy Blues I've got the No Pussy Blues I've got the No Pussy Blues  DAMN! DAMN! 

Thursday, 28 January 2010

Monday, 25 January 2010

HOPLA Interview by Peter Movrin

Kaj je bilo tisto kar te je potegnilo v modo?

Vedno sem si želela ustvarjati oblačila ki bi bila art-pieces in ustvarjati kolekcije ki bi pripovedovati zgodbe. Moda je moje poslanstvo na tem svetu in sredstvo umetniškega izražanja. In evo, tukaj sem danes. ;)


Kaj ti je pri njej najbolj všeč?


To da lahko izraža čustva in življensko filozofijo posameznika kot tudi oblikovalca.


zakaj si se odločila ravno za študij v sloveniji?


Odločitev je padla zaradi kvalitete študija, v Zagrebu namreč je fakulteta za oblikovanje imela v tistem času slabši program oz ni zadovoljila mojih potreb, Ljubljana je tako postala logična in najbližja izbira, čeprav so me slovenski študentje potem čudno gledali in mi niso verjeli da je lahko res tako.


Tvoja oblačila so nekaj več kot samo oblačila, tvoji tiski so senzacionalni in kroj oblačila je samo pika na i. kaj te je pripeljalo do tega da si začela slikati po najrazličnejših materijalih in jih _kipariti_ v čudovit oblačila?


Hvala Peter. Vedno me je gnala želja po risanju, slikanju, puščanju sledi in ko sem odkrila sitotisk, se mi je življenje končno postavilo na svoje mesto, ker sem lahko združila svoji 2 veliki ljubezni.


Sam sem najprej poznal tvoja oblačila, ki so bila polna humorja in pestrih barv, šaljivih pik...sedaj pa opažam da si se potemnila v pozitivnem smislu. temne rože zorijo na svetli podlagi, fluidnost čipke kontrastno paradira proti nesprosojnim materijalom...se morda motim? kaj je tisto da te je popeljalo v sfero vdov in voljakov kot si poimenovala eno svoljih kolekcij?


Ja res je. Trenutno sem v črni fazi. Namenoma. Namreč pred kakšnim letom sem začela razmišljati o tem da bi se preiskusila v nečem kar mi ni bilo nikoli blizu in to je črnina. Sem eden od tistih ljudi ki razmišljajo in sanjajo v full coloru, obožujem barve in vzorce. Črnino sem si tako zastavila kot svoj novi izziv, istočasno pa sem, med opazovanjem starih vdov v majhnih mestih po otokih v Dalmaciji, oblečenih in do vratu zapetih v črna starikava oblačila v goreči vročini, prišla na idejo o kolekciji ki bi pripovedovala zgodbo o tragični ljubezni, o ženski ki čaka na svojo ljubezen da pride iz vojne in ko se ljubljeni ne vrne, preživi celo svoje življenje ujeta v tisti davno pretekli čas, ujeta v spominjanju na skupne trenutke ovite v ljubezen in strast.

Hotela sem ustvariti močno kolekcijo ki bi dišala po davnih časih, zato sem tudi raziskovala obdobje in kroje s konca 19 stoletja, obdobje kraljice Viktorije ki je uvedla trend črnine ker je tudi sama bila vdova za časa svojega vladanja, obdobje 1 in 2 svetovne vojne, ruske soldate in tako je nastala moja romantična dark kolekcija Vojaki in Vdove.


Udeležila si se kar nekaj svetovno znanih tekmovanj na modnem področju? nam opišaš na kratko celoten kaos na tako velikih dogodkih? v parih stavkih;)


Kaosa na takih dogodkih skoraj ni! ;) Ta tekmovanja so organizirana na tako visokem nivoju in s takih budgetom da vse poteka gladko in brez zapletov. Revija ne zamuja, celo generalka ki je dan prej, teče brez zamude in brez zapletov. To je bilo tudi prvič da kot oblikovalka nisem preživela revijo odzadi v backstage-u v preoblačenju svojih manekenk, ampak je vsak oblikovalec imel svojih 5 garderoberjev ki so to počeli namesto nas, medtem ko smo mi sedeli v prvih vrstah in imeli zvezdniški tretma. ;) Strokovna žirija ki zbira finaliste in odloča o zmagovalcu je sestavljena iz svetovno znanih modnih oblikovalcev, modnih kritikov, kreativnih direktorjev podjetij kot so Diesel, v prvih vrstah pa, namesto instant zvezdnikov, sedijo novinarji Vogue-a, Ellle-a,Dazed and Confused, ter modne ikone kot je Diane Pernet.


poznam te tudi kot iskreno in brez dlake na jeziku bodi si v realnem svetu in tudi v modi? si zaradi slovenske zadržanosti kdaj imela občutek, da se prinas težko prenese kritika?


Ja, noben se noče nobenemu zameriti v takem majhnem okolju, ne? In zato ker se noben noče nobenemu zameriti, so standardi nizki, javne in strokovne kritike ni in vsi lepo plavamo v morju povprečnosti... Tudi sama sem iskusila na svoji koži zamere, vendar pa se ne oziram več na to. Verjamem v to, da če delaš dobro, razvijaš svoj talent, si priden in zvest samemu sebi, se nimaš kaj bati, ker tvoje delo dovolj govori zate in slej ko prej sledi uspeh. Sama namreč dobivam veliko več strokovnih priznanj in medijske pozornosti iz tujine,to ti vse pove. Pri nas je največji medijski uspeh za oblikovalca če na njegovo revijo pride šopek pojočih misic in nekaj reality show instant zvezdnikov, potem ima zagotovljeni vsaj dve strani v rumenem tisku, medtem ko o kolekciji niti besede.


kdo se ti po tvojem mnejnu zdi najbolje oblečen slovenec oz slovenka?


Hmm, ljudje ki so dobro oblačijo v Sloveniji ne spadajo v vsesplošno slo-pop sceno vendar so to ljudje iz malo drugačnih krogov, in jih je kar nekaj ki božajo moje oči in hranijo mojo dušo. Med poslovneži gospod Janez Škrabec, med politiki Borut Pahor, oglaševalec Aljoša Bagola, grafična oblikovalka Jasna Andrić, modna oblikovalka Tea Bauer iz dvojca Degenerotika, dvojec Mem Couture, režiser Matej Filipčič, kostumograf Alan Hranitelj,To so ljudje katerim se jaz klanjam.

Moram pa še omeniti človeka ki ni toliko znan slovenski javnost,je bolj znan v underground umetniških in glazbenih krogih, je pa moj največji navdih, moja muza, prijatelj in največji kolekcionar mojih najbolj odbitih kosov, Žiga Tomori, bolj znan pod imenom Emulgator.


pa najslabše?


Vsi na turbo- pop sceni.


se ti zdi da slovenci ne spoštujejo slovenskih oblikovalcev? zakaj misliš da je temu tako?


Vedno so me in vedno znova me bojo presenečali ljudje ki bojo kupili navaden črni T-shirt s velikim podpisom Prada čez prsa, namesto da bi si, če že imajo denar, kupili nekaj res res posebnega, nekaj za kaj bodo rekli: Uf to je pa res bilo vredno svojega denarja, bil sem zvezda večera kamorkoli sem šel! To je pač mentaliteta ozko gledajočih ljudi, ki bi jih bilo potrebno malo izučiti in pokazati da obstajajo še drugi svetovi, svetovi ki sežejo dlje od prve ograje. Slovenci se bojijo izvirnosti in izstopanja, rajši imajo tako kot so videli pri sosedu, samo malo drugače.;)

V Sloveniji žal ne obstajajo (oz jih je zelo zelo malo) pravi "fashionista's", ljudje ki vejo Kaj kupujejo in Zakaj in so pripravljeni za dober dizajn odšteti kolikor je pač potrebno odšteti. Vendar pa mislim da se to počasi spreminja na boljše, ker opažam da ljudje veliko več nosijo in cenijo domače oblikovalce, so končno dojeli da smo enako dobri če ne boljši od tujih znamk in da če kupijo domač dizajn imajo veliko šanso da bojo imeli krasen unikaten izdelek izdelan v eni sami številki.


kaj priporočaš našim bralcem glede oblačenja seveda....


Rada bi jim sporočila da polna košarica artiklov iz Zare ne more nadomesti enega kvalitetno izdelanega, unikatnega, zares posebnega kosa od slovenskega oblikovalca. In da s tem ko bodo kupili domači dizajn, bodo namesto šefov tujih multinacionalk in izkoriščanja suženjskega dela kitajskih delavcev, podpirali majhne ljudi- ustvarjalce ki živijo in delajo v Sloveniji.

In prosim, BODITE DRZNI!